Jutri bo 11 - enajst let, kar sem v penziji. Ko sem šel zadnjič čez vrata.
Isti trenutek so me pozabili. Kot da nikoli nisem obstajal.
Minila pa so ta leta kot minute. Včasih sem lahko še kaj delal - pa so novodobniki uničili vse.
Jasno, saj še za vas mlade ni dela. Pa vse je prepovedano, vse kaznovano.
Životarim doma, malo grem naokoli in to vse, kar nam pustijo. Upam, upajo, da me čimprej pobere!
Isti trenutek so me pozabili. Kot da nikoli nisem obstajal.
Minila pa so ta leta kot minute. Včasih sem lahko še kaj delal - pa so novodobniki uničili vse.
Jasno, saj še za vas mlade ni dela. Pa vse je prepovedano, vse kaznovano.
Životarim doma, malo grem naokoli in to vse, kar nam pustijo. Upam, upajo, da me čimprej pobere!
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 30 Maj 2016 06:00