Pozdravljeni!
Ob vašem pisanju se mi najprej poraja vprašanje ali se je vaš mož res spremenil tako rekoč čez noč in postal popolnoma drugačen moški, primitiven, neodgovoren, nedorasel? Nekako se mi dozdeva, da to skoraj ni mogoče, namreč bolj verjetno je, da vas je v določenem vašem obdobju njegovo vedenje začeli močno motiti. Kako bi bilo to mogoče, da bi se nekdo iz odgovornega očeta in moža, moškega, ki se zadovoljivo in primerno vede, tako zelo spremenil? Zato vas bom poskušala takole nagovoriti: poskušajte pri sebi razmisliti, v katerem obdobju življenja vam počasi vaš mož ni več postajal všeč, vam njegovo vedenje ni bilo več sprejemljivo oz. vam je postalo celo tako naporno, da težko živite z njim? Kaj se je takrat z vami dogajalo, v kakšni krizi ste bila, kaj ste doživljala? Govorim seveda le o vas. Kajti nič vam ne bo koristilo, če vam pritrjujem, kako grozen je vaš mož in kako hudo vam mora biti ob njem. Ne rabite tega, da vas še nekdo drug prizna kot žrtev. Postanite odgovorna za svoje življenje: kako živite, s kom živite in zakaj!
Druga stvar, na katero bi vas rada opozorila pa so meje. Postavljanje meja pri stvareh, ki se vam zdijo nedopustne, spremlja jeza. Brez jeze se meja ne da postavljati. In očitno imate tu težavo. Ko ženska s sigurnostjo vase postavi mejo, je nihče ne more več preseči Če boste verjela vase, torej, kaj je za vas še dopustno in kaj ne več, ter boste ob tem začutila jezo, preko tega tudi mož ne bo mogel več iti. Npr, ko navajate: Enkrat sva sla skupaj na tekmo in obnašal se je skrajno neprimerno, vpil je na sodnike, žvižgal je. Zelo neprijetno sem se počutila in mu rekla, naj se umiri.
Iz tega vašega pisanja je lepo razvidno, kako previdno ravnate do njega. Zakaj? Kje je vaša odločenost? Jeza?
Jeze se seveda ne da kar naučiti, če ste bila vzgajana tako, da le ta ni bila sprejemljiva. Tako je jeza res postala nesprejemljiva in se kot taka zapisala v vaš model odnosov. Kar pomeni, da je še posebej v odnosu nevarna in nefunkcionalna. Zato tako težo v odnosu z možem postavite pravila zase, vaše želje in potrebe začutite in jih ubesedite. Očitno pa vas je v nekem obdobju življenja začelo to zelo motiti, namreč to, da imate na tem področju primanjkljaj: izražati sebe. Ne veste pa, kako se tega lotiti. Je proces, in najboljše bi bilo, da bi se ga lotila oba z možem, ker je problem relacijski in ker sta v tem povezana. Le tako boste videla, kam se bo vaša pot nagnila. Če se vam vaš mož pri tem ne bo pridružil in se ne odzval tudi po tem, ko bodo vaše spremembe vidne, je šele čas za razmišljanje, ali boste živela z njim ali brez njega.
Vse dobro!
Ob vašem pisanju se mi najprej poraja vprašanje ali se je vaš mož res spremenil tako rekoč čez noč in postal popolnoma drugačen moški, primitiven, neodgovoren, nedorasel? Nekako se mi dozdeva, da to skoraj ni mogoče, namreč bolj verjetno je, da vas je v določenem vašem obdobju njegovo vedenje začeli močno motiti. Kako bi bilo to mogoče, da bi se nekdo iz odgovornega očeta in moža, moškega, ki se zadovoljivo in primerno vede, tako zelo spremenil? Zato vas bom poskušala takole nagovoriti: poskušajte pri sebi razmisliti, v katerem obdobju življenja vam počasi vaš mož ni več postajal všeč, vam njegovo vedenje ni bilo več sprejemljivo oz. vam je postalo celo tako naporno, da težko živite z njim? Kaj se je takrat z vami dogajalo, v kakšni krizi ste bila, kaj ste doživljala? Govorim seveda le o vas. Kajti nič vam ne bo koristilo, če vam pritrjujem, kako grozen je vaš mož in kako hudo vam mora biti ob njem. Ne rabite tega, da vas še nekdo drug prizna kot žrtev. Postanite odgovorna za svoje življenje: kako živite, s kom živite in zakaj!
Druga stvar, na katero bi vas rada opozorila pa so meje. Postavljanje meja pri stvareh, ki se vam zdijo nedopustne, spremlja jeza. Brez jeze se meja ne da postavljati. In očitno imate tu težavo. Ko ženska s sigurnostjo vase postavi mejo, je nihče ne more več preseči Če boste verjela vase, torej, kaj je za vas še dopustno in kaj ne več, ter boste ob tem začutila jezo, preko tega tudi mož ne bo mogel več iti. Npr, ko navajate: Enkrat sva sla skupaj na tekmo in obnašal se je skrajno neprimerno, vpil je na sodnike, žvižgal je. Zelo neprijetno sem se počutila in mu rekla, naj se umiri.
Iz tega vašega pisanja je lepo razvidno, kako previdno ravnate do njega. Zakaj? Kje je vaša odločenost? Jeza?
Jeze se seveda ne da kar naučiti, če ste bila vzgajana tako, da le ta ni bila sprejemljiva. Tako je jeza res postala nesprejemljiva in se kot taka zapisala v vaš model odnosov. Kar pomeni, da je še posebej v odnosu nevarna in nefunkcionalna. Zato tako težo v odnosu z možem postavite pravila zase, vaše želje in potrebe začutite in jih ubesedite. Očitno pa vas je v nekem obdobju življenja začelo to zelo motiti, namreč to, da imate na tem področju primanjkljaj: izražati sebe. Ne veste pa, kako se tega lotiti. Je proces, in najboljše bi bilo, da bi se ga lotila oba z možem, ker je problem relacijski in ker sta v tem povezana. Le tako boste videla, kam se bo vaša pot nagnila. Če se vam vaš mož pri tem ne bo pridružil in se ne odzval tudi po tem, ko bodo vaše spremembe vidne, je šele čas za razmišljanje, ali boste živela z njim ali brez njega.
Vse dobro!