37-letna prijateljica je zbolela za rakom na dojki. Odstranili so jo, dobila je kemoterapijo. Zdaj prejema biološka zdravila in hormone (injekcije in tablete), ki naj bi jo po hitrem postopku spravili v menopavzo.
Do tega se je z neverjetno voljo borila z boleznijo in sodelovala pri zdravljenju na vse načine, se rada družila, v zadnjem mesecu, pa je psihično popolnoma propadla. Deluje kot "zombi". Dobila je antidepresive, ki ne pomagajo, zdaj še dodatne antidepresive, ter tablete za spanje, ki ji tudi ne pomagajo.
Ničesar več se ne veseli, pravi, da ne bo zdržala. Zavrača vsakršno druženje, vse ji je odveč. Trenutno je na rehabilitaciji v toplicah, a so jo tudi v to morali prisiliti.
Prosim za nasvet, kako ji lahko pomagamo, dala nam je vedeti, naj jo pustimo pri miru, a se s tem ne moremo sprijazniti. Ali ji v tej situaciji res bolj koristi mirno družinsko okolje, ali naj jo še naprej silimo v druženje in obiskujemo, čeprav obisk odkloni.
Za odgovor se vnaprej zahvaljujem, upam, da bo vzpodbuden!!!
Mateja
Do tega se je z neverjetno voljo borila z boleznijo in sodelovala pri zdravljenju na vse načine, se rada družila, v zadnjem mesecu, pa je psihično popolnoma propadla. Deluje kot "zombi". Dobila je antidepresive, ki ne pomagajo, zdaj še dodatne antidepresive, ter tablete za spanje, ki ji tudi ne pomagajo.
Ničesar več se ne veseli, pravi, da ne bo zdržala. Zavrača vsakršno druženje, vse ji je odveč. Trenutno je na rehabilitaciji v toplicah, a so jo tudi v to morali prisiliti.
Prosim za nasvet, kako ji lahko pomagamo, dala nam je vedeti, naj jo pustimo pri miru, a se s tem ne moremo sprijazniti. Ali ji v tej situaciji res bolj koristi mirno družinsko okolje, ali naj jo še naprej silimo v druženje in obiskujemo, čeprav obisk odkloni.
Za odgovor se vnaprej zahvaljujem, upam, da bo vzpodbuden!!!
Mateja
